Škofja Loka je bila prvič omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa že kot mesto, ki se je na trgovskem križišču med Štajersko in Italijo začelo razvijati v pomembno obrtno in gospodarsko središče.
Škofja Loka je bila privatno, freisinškemu škofu podrejeno mesto. Meščani so bili osebno svobodni. Gospodu so plačevali davek, zemljo so uživali po mestnem pravu v svobodnem dednem zakupu z neznatnimi obveznostmi.
Meščani Škofje Loke so se v srednjem veku bali treh pogubnih stvari: ognja, kuge in napada sovražnikov. Pred napadi sovražnikov jih je varovalo obzidje, pred kugo molitev, pred ognjem pa so se zavarovali tako, da so začeli graditi kamnite hiše.
Zgornji in Spodnji trg
Zgornji trg ali Mestni trg oziroma Plac se je pod gradom razvil v 13. stoletju, v 14. stoletju je zaradi prenaseljenosti mesta nastal še Spodnji trg.
Na sredini Mestnega trga, na Placu, je bil osrednji družabni in tržni prostor, namenjen glavni mestni dejavnosti – trgovanju. Pravico do trgovanja so imeli le meščani, kmetje so lahko prodajali le svoje pridelke. Posebno živahno je bilo ob sobotah in ob sejmih, ko so prihajali kramarji z vozovi, naloženi z robo. Največ se je trgovalo z železom, loškim platnom in s siti. Močno je bila razvita mesarska dejavnost, mlinarstvo, gostilničarstvo pa tudi krznarstvo in kovaštvo.
Trgovanje
Pri trgovanju je v največji meri šlo za zamenjevalno trgovino. Iz Škofje Loke in Železnikov so proti Italiji tovorili železo in železne izdelke, zlasti žeblje, ob vračanju so prevažali v Škofjo Loko predvsem olje in zelo verjetno tudi sol.
S trgovanjem se je ukvarjal tudi zemljiški gospod. Prodaji so bile namenjene predvsem nekatere dajatve podložnikov, ki so znatno presegale potrebe tekočega vzdrževanja graščine. Prodajal je predvsem žita in sir, ki jih je hranil v kašči. Žito je prodajal pozimi in proti pomladi, ko so bile za gospostvo cene najbolj ugodne. Ko je bila kašča odprta, je bilo v mestu ustavljeno vse drugo tovrstno trgovanje, tako da je zemljiški gospod cene lahko diktiral. Cene žitu so v splošnem močno nihale in so bile višje kot sicer na običajnem trgu.
Življenje v mestu
Na Mestnem trgu so živeli bogatejši meščani. Njihove hiše so bile prej grajene iz kamna kot tiste na Spodnjem trgu; bile so višje in lepo okrašene. V pritličnem delu hiše so imeli svoje prodajalne in delavnice, v prvem nadstropju je bilo njihovo stanovanje, v drugem pa so živeli pomočniki in vajenci. Hiše na Spodnjem trgu so bile predvsem last revnejših prebivalcev; večinoma so enonadstropne.
Poleg trgovine se je v mestu sčasoma razvita tudi obrt, kar je omogočala voda obeh Sor – tu so stali različni mlini, žage, usnjarne, klavnice in kovačnice.
Promet na Loškem
Promet na Loškem in preko Loškega se je odvijal predvsem v obliki tovorništva. Konji so prenašali zaboje, vreče in sode, težke tudi do 175 kilogramov. Prva stavba, takoj za obzidjem, je bila seveda krčma. Utrujeni popotniki oziroma trgovci so ob prihodu v mesto komaj čakali, da si odpočijejo, kaj prigriznejo in popijejo, napojijo svoje živali in si podelijo sveže novice.
