Rod Nikolaja Loškega se v Škofji Loki pojavi sredi 14. stoletja, izviral pa naj bi iz ene od rodbin Loških vitezov.
Nikolaj je bil loški oskrbnik, verjetno v letih 1349—1367. Oskrbnik je bil glavni škofov uradnik, imenovan tudi glavar ali njegov namestnik. Oskrbnik je bil poleg tega, da je skrbel za mestne objekte, tudi kadrovik za uslužbence, skrbel je za gozdove, lov in ribolov, bil je tudi sodnik loškim podložnikom na podeželju. Meščani so imeli svojega mestnega sodnika in mestni svet.
Sinova Janž in Štefan
Nikolaj je imel sinova Janža in Štefana. Štefan je opravljal na Starem gradu posle gradiščana, nekakšnega upravnika gradu, ki je skrbel tudi za obrambo mesta in okolice.
Janž se v starih zapisih med leti 1396—1398 omenja kot loški sodnik. Tega je imenoval zemljiški gospod, reševal pa je spore v mestu in na podeželju. Prva prizivna instanca je bil sicer loški oskrbnik, za njim loški sodnik, zadnja pa freisinški škof. Plemstvo in duhovščina sta bila izvzeta iz kompetenc mestnega sodnika. Kot vodilnemu mestnemu funkcionarju je bilo mestnemu sodniku poverjeno vodstvo mestne uprave; sodnik je bil zaupnik zemljiškega gospoda, ta pa mu je dajal razne ugodnosti, kot denimo najem mitnine, nekatere desetine, deputat oziroma del zaslužka iz kašče, kjer so se zbirale naturalne dajatve predvsem v prehranskih dobrinah.
Rod izgine
Janž in Štefan sta od freisinškega škofa dobila v fevd (zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb) kar nekaj stavb in posesti v Škofji Loki in okolici ter postala precej premožna. Z njunimi dediči se je premoženje drobilo, dokler do konca 15. stoletja rod Nikolaja Loškega ni izginil brez sledu.
