V letih 1954 in 1955 so med arheološkim raziskovanjem razvalin Zgornjega stolpa na Kranclju, tik nad Loškim gradom, ki je bil porušen v potresu leta 1511, med predmeti iz vsakdanjega življenja davnih časov, kot so deli keramičnih namiznih in kuhinjskih posod, pečnice, ključi, železno orodje in orožje, številni in oblikovno raznovrstni žeblji, koščeni ter bronasti okrasni in uporabni predmeti, na prostoru med stolpom in obzidjem, našli tudi prstan neznanega lastnika.
Caspar, Melchior, Baltasar
Na zelo dobro ohranjenem prstanu, ki je oblikovan iz ploščatega, 4,5 do 5 mm širokega in 0,5 do 0,7 mm debelega bronastega traku, premera 21 mm, so vgravirana imena treh modrih z Vzhoda, kasneje poimenovanih sveti trije kralji: Caspar, Melchior, Baltasar oziroma po slovensko Gašper, Miha, Boltežar. Iz primerjav oblik posameznih črk na prstanu s pisavo na raznih datiranih pečatih iz tega obdobja, lahko izdelavo originala tega prstana okvirno datiramo v čas od zadnje četrtine 13. stoletja do sredine 14. stoletja.
Magični prstan
Uporabnost in namembnost prstanov je bila že od nekdaj zelo raznovrstna; lahko so denimo okrasni, pečatni ali statusni. Raznovrsten je bil tudi njihov pomen, na primer juridični, simbolični ali magični, ki so nosilca varovali pred raznovrstnimi nevarnostmi.
Zaradi imen svetih treh kraljev je sklepati, da je bil prstan izdelan kot ‘magični’ prstan. Gašper, Miha in Boltežar so namreč v ljudskem verovanju zaščitniki za težave in nadloge v vsakdanjem življenju tako za ljudi kot tudi živali. Njihova imena, napisana na papirju, so ljudje nosili pri sebi zoper kugo in nesrečo, njihove upodobitve pa so nosili kot amulete pri nevarnostih na potovanjih, proti božjasti, glavobolu, vročini in mrzlici, ugrizu steklih psov, nenadni smrti, oziroma možnih drugih nevarnosti, ki bi jih lahko doletele.
Izdelava
Pri podrobnejšem pregledu prstana je opaziti, da bil obroček prvotno skovan sklenjeno, danes pa ima stični ploskvi razklenjeni. Dolžina razvitega traku je 72 mm. Prstan je bil ulit v kalupu in glede na notranji premer izdelan za moško roko oziroma prst.
Na notranji strani je trak oblikovan polno in gladko, na zunanji pa po vsej dolžini teče napis, ki ga obroblja z rahlo odebelitvijo poudarjen rob prstana. Napis je brez presledkov med posameznimi besedami, med njimi ni nobenih ločil.
Površni graver
Mojster graver pa je bil pri gravuri imen očitno površen. Pri izdelavi negativa se mu je vrinila napaka, črko L v imenu Melchior je vrezal narobe. Postavljena je na glavo in obrnjena v levo stran. V stiski je bil tudi s prostorom, saj dolžina razvitega traku za prstan, ki je bila očitno določena z obsegom naročnikovega prsta, ni bila dovolj dolga za predvideni napis. Vrezovalec si je pomagal tako, da je izpustil zadnje tri črke pri imenu Balta/sar, drugi imeni pa sta izpisani v celoti. Napis je bil vrezan v negativ z lepimi, bogato okrašenimi črkami, ki imajo debla oziroma noge in posamezne zaključke odebeljene in razcepljene ali pa razvejano razširjene kot pri črki I.
Vir: Zorka Šubic, Srednjeveški prstan iz Loke, Loški razgledi, 1988
